Letiš kot ptica, ptica na nebu proti obali in tam preživljaš svoje zadnje čase med prijetnim morskim zrakom s katerim lahko pripoveduješ enostavno zgodbo. Zgodbo lepe dame, dame z masko, ki zakriva njen skriti in lep obraz. Obraz ovit z jutranje sončne žarke, gledajoč v omamo prijetnih tokov na otoku sanj, ki prikazujejo prelepe slapove, jezera in vse ostale mavrične dogodivščine Peščen grad , ki stoji v tvojem imenu  ti da moč in pobudo za nadaljno življenje okviru svojih sanj. In potem je prišla. Ta ista lepa dama, prišla in ti obudila sanje, obudila ljubezen in te postavila na ponovno pot življenja. Pot življenja, ki si jo pred meseci izgubil, izgubil tako enostavno kot je zapela sama sinička s črnim kljunom in rumeno glavico, zapela melodijo ljubezni, melodijo življenja. Odhajaš kot star spomin, spomin zapuščen v prašni omari, ki visi kot hokejska palica, obešena na klinu pozabe, odhajaš daleč stran…….

Žalost....